Čutimo eno, izražamo pa drugo – malo zmedeno kajne?

Če ne razumete naslova, vam bo mogoče več o tem povedala spodnja slika:

jeza,žalost

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste čutili eno čustvo, izrazili pa drugo čustvo. Naj vam pojasnim – v Sloveniji imamo nekaj značilnih kulturnih prepovedi glede bazičnih čustev. So vam znani stavki kot so:

»Punce se ne smejo jeziti, to ni lepo!«

»Fantki je jokajo, morajo biti močni!«

»Fantje se ne smejo bati!«

Verjetno smo že vsi slišali kako verzijo zgornjih prepovedi. Otroka to zmede, saj ne ve kaj mora čutiti.

confusing child

Kakšne posledice pustijo take prepovedi pri otroku ter kasneje odraslemu?

Da vam odgovorim na to vprašanje, vam moram prej na kratko opisati tipe čustev.

Kot smo že pisali na blogu pod naslovom »Čustva« so čustva tesno povezana z (ne)zadovoljevanjem biopsihosocialnih potreb (v nadaljevanju »potrebe«). Osnovna čustva so primarna adaptivna čustva, ki so direktno aktivirana takrat, ko je potreba zadovoljena ali pa ko potreba ni zadovoljena. Sekundarna in instrumentalna čustva pa niso direktno povezana z (ne)zadovoljevanjem potreb.

Na zgornje vprašanje vam odgovorim s primerom:

Miha ima punco, s katero preživlja skupaj zelo malo časa, saj ona veliko dela, ko pa pride domov pa je tako utrujena, da se Mihi ne posveča kaj dosti. Miha bi moral kot zdrav posameznik doživljati bolečino kot primarno čustvo, ki je reakcija na pomanjkljivo zadovoljeno potrebo po fizični bližini in čustveni odprtosti (kar Casriel poimenuje »bonding«). Vendar, ker je fant in je celo otroštvo poslušal, da ne sme jokati in mora biti močan, to bolečino potlači in izrazi jezo kot sekundarno čustvo – zato punco obtožuje, da si zanj ne vzame nič časa, kar privede do prepira in še večje nezadovoljenosti potrebe po bondingu.  Ko Miha ugotovi, da z jezo ne pride nikamor in da mu ta ne pomaga pri zadovoljevanju potrebe po bondingu, se začne jokati. Vendar ne joče, ker čuti bolečino, ampak jo uporablja kot orodje, da se zbliža s punco, ki ga bo potolažila ter bo tako zadovoljil potrebo, s čimer je bolečina instrumentalno čustvo.

argument-cartoon

Sekundarna in instrumentalna čustva so disfunkcionalna čustva, ker skrivajo začetno funkcijo primarnih čustev. Sposobnost zaznavanja primarnih čustev in jih ločiti od sekundarnih in instrumentalnih čustev  ter jih umestiti v kontekst z bazičnimi potrebami imenujemo čustvena inteligentnost.

Vam je opisano kaj znano?

Lahko vam pomagamo, saj je eden od ciljev BPT izboljšanje v zaznavanju čustev, kar omogoča posamezniku prepoznati njegova primarna čustva ter zviša čustveno inteligentnost.

Če želite več informacij, nam pišite, z veseljem bomo karkoli pomagali!

 

Povzeto po Strauss, K. in Ellis, F.W. (2007). Bonding psychotherapy, Theoretical Foundations and Methods. Publicatie International Society for Bonding Psychotherapy.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s